Pobuda za Park novomeških železničarjev

Datum objave: 28. oktober, 2018

Železniška postaja v Bršljinu je glavna in največja železniška postaja v Novem mestu, ki je bila zgrajena leta 1894 v sklopu povezave Ljubljana–Novo mesto. Zahvaljujoč skrbnosti železniških delavcev, odsotnosti večjih vlaganj in verjetno tudi sreči so se na postaji ohranili vsi tipični železniški objekti, kot so postajno poslopje, kretniška postavljalnica, vodni stolp, vodna črpalna postaja, remiza, okretnica, kurilnica ter nekateri drugi. Na ta način je razviden celoten sistem postajne infrastrukture, kjer ni prišlo do večjih predelav oziroma prodaj posameznih objektov, kot je bilo to značilno drugod po Sloveniji. Ti objekti se še vedno v pretežni meri uporabljajo v železniške namene. Poleg postaje Ljubljana Rakovnik je novomeška edina med večjimi postajami na dolenjski progi, ki je ohranila prvotno postajno poslopje z značilno arhitekturo takratne Avstro-Ogrske.

Vidno propadajoča parna lokomotiva JŽ 25-019.

Z odstranitvijo opuščene hiše (nekdaj gostilna) bi dobili prostor za umestitev parne lokomotive.

Postajno poslopje železniške postaje v Bršljinu ob izgradnji leta 1894 (vir: Portal KAMRA.SI, dostopno na povezavi: https://www.kamra.si/mm-elementi/item/fran-suklje-2. html).

Zgodovino železniške postaje so zaznamovali pomembni dogodki. Tako so se v času druge svetovne vojne in po njej prebivalci Novega mesta oskrbovali z vodo, ki jo je prek cevovoda zagotavljala vodna črpalna postaja (železniško zajetje, pumpenca). Z vojno so povezani tudi številni železniški delavci, ki so imeli pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju, kar na postaji ponazarja spominska plošča. V drugi svetovni vojni in z njo povezanem sovraštvu je mogoče iskati vzroke za odmeven protest leta 1952, ko je eden izmed protestnikov po prihodu vlaka barbarsko polil z bencinom in zažgal škofa Antona Vovka.

Varujmo železniško postajo v Bršljinu

Bršljinska železniška postaja je dragocena vrednota, ki jo moramo varovati. V ta namen sem podal pobudo, da se posamezni objekti vpišejo v Register nepremične kulturne dediščine (že v letu 2015 je bila na mojo pobudo vpisana v register vodna črpalna postaja). Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pozitivno ovrednotil pobudo in predlagal, da se v register vpiše celotno območje železniške postaje. V času pisanja tega prispevka potekajo zaključne dejavnosti, ki bodo Ministrstvu za kulturo omogočile izvedbo vpisa v register. Prizadeval si bom, da bo železniška postaja v nadaljevanju razglašena tudi za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Vpis v register ter morebitna razglasitev za kulturni spomenik bosta predstavljala podlago in usmeritve odločevalcem pri posodabljanju železniške postaje v prihodnje. Na ta način bo poskrbljeno, da se objekti ne bodo rušili, ampak obnavljali, pri tem pa bo mogoče razmišljati tudi o muzejski prezentaciji. Seveda bo treba ob varstvu kulturne dediščine poskrbeti za sodobne rešitve, kot so ustrezno široki peroni in dvigala za gibalno ovirane, nadstrešnice in tako dalje.

Parna lokomotiva JŽ 25-019

Na železniški postaji v Bršljinu je ob kretniškem stolpu še en pozabljeni zaklad – parna lokomotiva JŽ 25-019. Tja je bila pripeljana po zadnji vožnji na parno vleko v sklopu rednega potniškega prometa na Slovenskem (relacija Novo mesto–Semič, 13. 5. 1978). Ob tej priložnosti so na železniški postaji pripravili krajšo slovesnost, na kateri je nastopila mestna godba, ki je parni lokomotivi posvetila žalostinko: »Adijo, pa zdrava ostani, še enkrat podaj nam roko, nikdar nas ne pozabi, če nafte zmanjkalo nam bo!« Vse od takrat parna lokomotiva »počiva« na omenjeni lokaciji in zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom vidno propada. Čeprav je bila ob stoletnici dolenjske proge leta 1994 obnovljena, bo kmalu potrebna nove obnove.

Propadanje ni edina težava parne lokomotive. Umeščena je namreč daleč stran od postajnega poslopja in je obiskovalcem praktično nedostopna, kar je povsem neprimerno. Zato sem predlagal, da se parno lokomotivo prestavi. Menim, da obstaja možnost postavitve med postajnim poslopjem in blagovnim skladiščem, kjer je zapuščena hiša. V njej je bila nekoč gostilna, vendar že dolgo časa ne služi več svojemu namenu.  Ker ne gre za tipičen železniški objekt, ki bi predstavljal postajno infrastrukturo, ter sodeč po zunanjem izgledu nima nobene resne vrednosti, ni videti razloga za njegovo ohranitev. Z morebitno odstranitvijo se sprosti prostor, na katerega bi lahko umestili parno lokomotivo. Predlagam ureditev urbane ploščadi, postavitev tipske opreme in moderne nadstrešnice za lokomotivo. V tlake ploščadi bi lahko vgravirali verze mestne godbe, vse skupaj pa poimenovali Park novomeških železničarjev. Prizadeval si bom, da bo v prihodnje prišlo do uresničitve te ideje, vendar dopuščam tudi drugačne predloge glede nove lokacije parne lokomotive in posledično ohranitve zapuščene hiše, seveda ob predpostavki, da je izvedba možna in primerna glede na vse okoliščine.

Sklepno

Odnos do kulturne dediščine se ne pokaže z všečnimi sporočili za javnost, ampak terja konkretna dejanja. Verjamem, da moji predlogi glede železniške postaje v Bršljinu (vpis v register, kulturni spomenik, prestavitev lokomotive) pomenijo resen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine ter predstavljajo upanje za obstanek in razvoj železniške postaje v prihodnje. S siceršnjimi opozorili glede spoštovanja predpisov na področju varstva kulturne dediščine spodbujam lokalno oblast, da samovoljno ne posega v dediščino, ampak ravna po pravilih in v skladu s stroko.

 

(LUKA REMS, FOTO TOMAŽ LEVIČAR, PORTAL KAMRA.SI)

Facebooktwitter