Mladi postajajo ena osrednjih tem novomeške politike

Datum objave: 28. oktober, 2018

Maja Žunič Fabjančič je projektna vodja izobraževalnih programov za mladinske delavce v naši občini. Ima večletne izkušnje dela z otroki in mladino, predvsem na področju dvigovanja socialnega in kulturnega kapitala ranljivih skupin mladih, Romov in migrantov. Zaposlena je na Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.

Je članica Odbora za mladino Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Predsedovala je Komisiji za pripravo strategije za mlade v Mestni občini Novo mesto do leta 2020. Strategija je uspešno prestala razpravo na občinskem svetu in bila potrjena v tem mandatu. Po sprejemu strategije je postala predsednica projektnega sveta, ki spremlja izvajanje strategije in podaja smernice za naprej.

 

Kako bi opisali položaj tipičnega mladostnika v Mestni občini Novo mesto? Kakšne so njegove potrebe? 

Med mlade, ki jih je v naši občini nekaj več kot 6100, umeščamo po veljavni zakonodaji vse, ki spadajo v starostno skupino od 15 do vključno 29 let starosti. Gre za zelo heterogeno skupino ljudi. Že med enako starimi mladimi lahko nastajajo velike razlike v potrebah glede na njihovo socialno-ekonomsko ozadje. Če pa pomislimo na srednješolce pri 16. letih in nekoga, ki je zaključil izobraževanje, se zaposlil ali pa si ustvarja družino, pa se razlike še povečujejo.

Glede na državne in druge mednarodne raziskave pa lahko govorimo o kazalnikih, ki govorijo o vpetosti mladih v družbeno življenje in dostopnosti do virov. Danes je za mlade značilno, da vlagajo veliko v izobraževanje in študij z namenom, da bodo lahko dobili bolj kakovostne zaposlitve. Vendar se po zaključku izobraževanja pogosto zgodi, da imajo težave pri iskanju prve zaposlitve, prevladujejo prekarne zaposlitve, ki mlade potiskajo v negotovost in jim odmikajo priložnosti za osamosvojitev. Vsi oteženi prehodi med izobraževanjem, zaposlitvijo in osamosvojitvijo pa podaljšujejo odvisnost od staršev in primarne družine v pozna trideseta leta.

Potrebe mladih se navezujejo predvsem na dostopno podporo pri teh prehodih in ustvarjanje okolja in družbe, ki mladim daje priložnosti za samouresničitev, in vključujočega okolja, v katerem se dobro počutijo in lahko kakovostno živijo.

Kako bi ocenili mladinsko politiko v tem mandatu? Kateri pozitivni ukrepi so bili sprejeti? 

V obdobju zadnjih štirih let je bilo na lokalni rani narejenih kar nekaj korakov, saj je občina pridobila naziv Mladim prijazna občina, za kar je morala sprejeti in izvesti kar nekaj ukrepov in politik za izboljšanje položaja mladih na zelo različnih področjih, kot so npr. izobraževanje, načrtno obravnavanje področja, mobilnost, zaposlovanje, informiranje, stanovanjska politika ipd.

Leta 2015 je bila sprejeta občinska strategija za mlade do leta 2020, ki obravnava 6 področij skozi več kot 25 ukrepov za izboljšanje položaja mladih na področju izobraževanja, zaposlovanja, bivanjskih razmer, zdravja, participacije, kulture in s prednostnimi sistemskimi ukrepi, med katerimi so sistemska podpora nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju mladine, in sistemsko ureditvijo mladinskega središča.

V tem obdobju se je zagotovilo bolj stabilno financiranje nevladnih organizacij na področju izvajanja mladinskih programov z večletnimi razpisi ter dvigom sredstev za sofinanciranje programov in projektov. Ustanovljen je bil javni zavod, ki pokriva tudi področje mladine, in dejavno se pripravlja tudi prostore za mladinsko središče.

 

Kako se torej uresničuje sprejeta strategija?

Če sledimo strategiji, ki je podlaga za usmeritve in izvajanje politik, lahko rečemo, da se predvideni ukrepi že izvajajo ali pa potekajo postopki za njihovo uresničevanje.

Mladi iskalci prvih zaposlitev so dobili več priložnosti opravljanja pripravništev v občinski upravi, prav tako se je odprlo več možnosti opravljanja študijskih praks tudi v nevladnem sektorju, izvajali so se tudi ukrepi za dolgotrajno brezposelne mlade.

Objavljeni so bili razpisi za podporo družinam, ki so reševale prvi stanovanjski problem in so dobile popust pri plačilu vrtca, izvajal se je ukrep, povezan s sofinanciranjem komunalnega prispevka, v prihodnjih letih pa so mladim družinam namenjene tudi stanovanjske enote v mestnem jedru.

Naj omenim še področje participacije, na katerem je delovalo županovo posvetovalno telo, ki je analiziralo izvajanje predvidenih ukrepov, iskalo priložnosti za prenos dobrih praks, ki se uspešno izvajajo v drugih občinah na nacionalni in mednarodni ravni ter predlagalo nadgradnjo nekaterih ukrepov.

K urejanju mladinskega področja se torej prvič pristopa sistematično in na podlagi analize stanja ter izraženih potreb mladih Novomeščanov in Novomeščank, ki so zapisane v ukrepih strategije.

Vedno pa je treba odpirati možnosti in mehanizme, da mladi ne le predlagajo stališča, pobude in rešitve za dvig kakovosti življenja lokalne skupnosti, temveč tudi dejavno sodelujejo pri reševanju izpostavljenih izzivov, saj le tako pridemo do rešitev, ki resnično naslavljajo njihove potrebe na ustrezen način.

 

Kateri bi bili ključni ukrepi, ki bi jih morala občina sprejeti v naslednjih štirih letih? 

 

Ključno je celostno in strateško reševanje stanovanjskih politik in zaposlovanje ter dvig kakovosti mladinskega dela, ki lahko prispeva k dvigu kompetenc mladih na ključnih področjih, ki jih potrebujejo za uspešno vključevanje v vse sfere življenja.

Mladim je treba poleg tega zagotoviti participacijo ter priložnosti za sodelovanja. Vzpostaviti je treba prostor, v katerem lahko podajajo svoja mnenja, pobude, razmišljanja in rešitve ter konstruktivno prispevajo, soodločajo ter vplivajo na odločitve. Z novim mandatom župana in občinskega sveta se ukinja Odbor za mladino. Naloge, ki jih je opravljal ta odbor, so se pripojile Odboru za družbene dejavnosti, kar pa lahko zoži možnosti za obravnavo mladinskih politik. Neuresničen ostaja tudi ukrep vključevanja mladih v delovna telesa občinskega sveta. Gre za obliko sodelovanja mladih pri sprejemanju pomembnih odločitev glede konkretnih aktov, ki so zelo pomembni za izboljšanje življenjskih pogojev lokalne skupnosti. Mladi namreč najbolj poznajo svoje potrebe. Ta ukrep je pomemben za vključevanje zdaj dejansko izključene skupine iz procesov odločanja.

Razmišljati je treba v smeri, da se mladim zagotovi takšne pogoje življenja, da se bodo v Novem mestu dobro počutili in da bo to mesto boljše za življenje od tistih, v katera se zdaj preseljujejo. Če se v nekem mestu počutiš dobro in lahko živiš na način. kot si želiš, boš tam tudi ostal. Na tej točki pa je še veliko možnosti za ukrepe, ki bi še izboljšali življenje mladih in se jih lahko uresniči v naslednjih letih.

Facebooktwitter