Zahtevajmo pokriti plavalni bazen

Datum objave: 22. april, 2018

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naj že uvodoma pojasnim, da s plavalnim bazenom nimam v mislih odprtega letnega kopališča, ampak pokrit objekt, ki med drugim oz. v prvi vrsti omogoča plavanje. Novo mesto namreč niti približno ne potrebuje tako nujno zunanjega letnega kopališča (čeprav bi bilo tudi to več kot dobrodošlo), kot potrebuje pokrit plavalni bazen, ki bi omogočal plavanje skozi vse leto ne glede na zunanje vremenske pogoje. Sezona letnega kopališča, ki je namenjeno kopanju in ne plavanju, pa je bistveno krajša (junij-september).

Pokrit plavalni bazen, bodisi 25 bodisi 50-metrski, bi v Novem mestu in na širšem področju jugovzhodne Slovenije zagotavljal pogoje ne le za rekreativno plavanje odraslih, ampak tudi za razvoj naslednjih športnih panog oziroma dejavnosti v vodi: učenje in treningi plavanja za vse starostne skupine, začetno učenje potapljanja, vaterpolo, vodna košarka, podvodni hokej … Poleg tega lahko v bazenih izvajamo različne programe za specifične skupine: telovadbo za nosečnice, vadbo v vodi za dojenčke, telovadbo za gibalno ovirane … Vse te vodne dejavnosti že dolgo izvajajo v različnih slovenskih krajih, kjer premorejo plavalne bazene. Plavanje je nasploh dejavnost, ki je primerna za vse starostne skupine. Ker zanj ne potrebujemo veliko opreme, je dosegljivo vsem socialnim slojem.

Kultura plavanja, ki ga upravičeno štejemo za enega izmed najbolj zdravih športov, je v novomeški regiji izredno slabo razvita. Na tem športnem področju najbolj zaostajamo za drugimi predeli Slovenije. Naše mesto premore zgolj 17-metrski šolski bazen v OŠ Grm, ki je dovolj primeren samo za začetno učenje plavanja.

Zaostajamo celo za Železniki

Kako resen je zaostanek Novega mesta v primerjavi z ostalo Slovenijo, pove kratek in gotovo nepopoln pregled stanja plavalnih bazenov v Sloveniji.

Primorci radi plavajo ne le v morju, ampak tudi v bazenih. Koper premore zunanji 50-metrski (olimpijski) bazen, ki ga pozimi pokrijejo. V Novi Gorici imajo zunanji olimpijski bazen, zaradi velike potrebe po pokritem bazenu že v letu 2018 načrtujejo začetek gradnje pokritega 25-metrskega bazena – tudi z evropskimi sredstvi. Gorenjska regija je v primerjavi z nami pravi raj za plavalce. Jesenice imajo zunanji olimpijski bazen, Radovljica ima olimpijski bazen, ki ga pozimi pokrijejo, v Kranju je pokrit olimpijski bazen, v Kamniku pa zunanji olimpijski bazen. Najbolj bode v oči primerjava z Železniki, ki imajo tri tisoč prebivalcev in 25-metrski pokriti plavalni bazen – torej boljše pogoje kot cela Dolenjska! V Ljubljani žal ni pokritega olimpijskega bazena, kar je v naši prestolnici pereča tema, saj obstaja močna iniciativa za izgradnjo takšnega bazena. Kljub temu stanje ni katastrofalno: mesto ima dva pokrita 25-metrska plavalna bazena ter dva zunanja olimpijska bazena, od katerih enega pozimi pokrijejo. Tudi vzhodna Slovenija nam je lahko glede plavalnih bazenov za zgled. V Celju lahko plavajo skozi celo leto v 25-metrskem bazenu, poleti pa imajo na voljo tudi zunanji olimpijski bazen. Tudi Ptuj ima notranji 25-metrski bazen ter zunanjega olimpijskega. Velenje ponuja svojim občanom 25-metrski notranji plavalni bazen, Maribor pa zunanji olimpijski bazen in izjemni notranji olimpijski bazen, ki ga tudi sam pogosto uporabljam. Celo Ruše z dobrimi štirimi tisoči prebivalcev imajo 25-metrski pokriti bazen. Povsem na vzhodu Slovenije je zunanji olimpijski bazen tudi v Murski Soboti. Nam najbližji plavalni bazen imajo v Čatežu, a ni pokrit in omogoča plavanje samo poleti. Tudi v Sevnici in Brestanici premorejo (le) zunanja olimpijska bazena. Iz tega pregleda lahko zaključimo, da Dolenjska močno zaostaja za ostalimi slovenskimi regijami – od Ljubljane do Kolpe namreč nimamo niti enega pokritega plavalnega bazena za odrasle!

Kaj torej Novo mesto dejansko potrebuje? Najmanj 25-metrski plavalni bazen v pokritem objektu, kjer bi bil poleg tega bazena tudi manjši bazen za učenje plavanja otrok (šolski bazen) ter čofotalnik. To je minimalni standard, ki bi zadostil večini potreb po plavanju in plavalnih športih v novomeški občini in tudi širše. Idealni scenarij, ki bi lahko Novo mesto v tem pogledu dvignil celo v nekakšno regijsko plavalno središče, pa bi bila izgradnja pokritega olimpijskega bazena. Pri tem sta nam lahko za zgled tako Kranj kot Maribor.

Kaj pa lokacija? Plavalni bazen bi bilo najbolje umestiti v samo mesto blizu ostale športne infrastrukture (Portoval, Marof) oziroma blizu izobraževalnih ustanov (zaradi lažjega dostopa otrok in mladine). Občani bi mestni bazen hitreje sprejeli za svojega in tudi zaživel bi v večji meri, kot če bi se nahajal na mestnem obrobju ali celo izven mesta.

Občina bo morala pritisniti na plin

V našem mestu se že vrsto let govori o načrtovanju plavalnega bazena, vendar je doslej ostalo le pri besedah. In kje smo z bazenom danes? Žal precej daleč. To je lepo razvidno tudi iz pojasnila Mestne občine Novo mesto na naše vprašanje, ali ima občina že kakšne konkretne načrte glede pokritega bazena v Novem mestu, kje in kdaj bi tak bazen zgradili ter v kakšni fazi je trenutno projekt. »Načrti, ki jih imamo v povezavi z bazenom, so zelo konkretni. V ožjem izboru je štiri do pet lokacij, ki jih preverjamo skozi različne kriterije (dostopnost oz. prometne povezave, bližina mesta, zadosten prostor, potencialne sinergije z obstoječo športno infrastrukturo oz. programi ipd.). Naslednji korak je izbira izvajalca za izdelavo idejne zasnove, o natančni časovnici pa je v tem trenutku še prezgodaj govoriti,« pravijo v kabinetu župana.

Naj končam kar s pozivom: občani, zahtevajmo od svoje občine plavalni bazen!

(MITJA SADEK, FOTO: BOŠTJAN PUCELJ)

 

Facebooktwitter