Za zdravo in solidarno Novo mesto

Datum objave: 7. maj, 2018

Še tretje leto mandata v Občinskem svetu Mestne občine je za nami in Solidarnost Novo mesto, ena od najaktivnejših svetniških skupin, občankam in občanom znova pošilja svoje poročilo. Izvoljeni smo bili na neposrednih volitvah leta 2014, nastopili smo s programi in obljubami, naše delo je financirano s strani občinskega proračuna. Zato je še kako prav, da o svojih uspehih in neuspehih poročamo javnosti. Prebivalke in prebivalci te občine so tisti, za katere se borimo, in navsezadnje bodo tisti, ki bodo presodili, ali smo bili vredni zaupanja.

Kdo smo in kako delujemo

V Solidarnosti Novo mesto se združujemo tisti, ki se zavzemamo za transparentno delovanje Mestne občine Novo mesto, za vključevanje čim večjega števila ljudi v procese odločanja in za sonaravni razvoj mesta in podeželja. V občinskem svetu imamo dva svetnika, to sva Mitja Sadek in Uroš Lubej. Svetniška skupina pri svojem delu sodeluje s strokovno skupino, ki jo sestavljajo Maja Žunič Fabjančič, Tomaž Levičar, Luka Rems, Boštjan Pucelj, in seveda z lokalnim odborom naše politične stranke. Vključujemo se tudi v civilne organizacije, s katerimi delimo podobno vizijo razvoja lokalne skupnosti.

Zavračamo delitev občinskega sveta na koalicijo in opozicijo. Zato nas pri razpravah in odločitvah v občinskem svetu nikoli ne zanima, kdo je nek predlog pripravil. Zanima nas zgolj kvaliteta predloga in njegova skladnost z našimi temeljnimi programskimi usmeritvami. In vedno, kadar smo pripravili kak predlog, smo ga poskušali uskladiti z vsemi, ne glede na to, ali so podporniki župana ali pa sedijo v opoziciji.

Številke govorijo

Naša svetniška skupina v občinskem svetu nima odločilnega vpliva, saj smo na volitvah prejeli samo osem odstotkov glasov. Ne glede na to smo se zavezali, da bomo v občinskem svetu konstruktivno uresničevali program, s katerim smo nastopili na lokalnih volitvah. Predloge vodstva občine smo velikokrat dopolnjevali s svojimi amandmaji, stališči ali dodatnimi sklepi, nekajkrat pa smo – vedno argumentirano – glasovali tudi proti predlogom župana ali občinske uprave.

Zanesljivo pa lahko rečemo, da smo ena najaktivnejših skupin in da smiselno uporabljamo vse tiste vzvode, ki jih kot občinski svetniki imamo. Od novembra 2014 do novembra 2017 smo tako aktivno z razpravami sodelovali na 26 sejah občinskega sveta. In če za primer navedemo samo eno statistiko: v tem mandatu je bilo v proceduro s strani svetnikov vloženih 443 svetniških pobud in vprašanj. Od tega smo jih Solidarniki vložili kar 110. Če so svetniki v treh letih dela vložili povprečno 14 svetniških pobud in vprašanj, jih je »povprečen« Solidarnik vložil kar 55. Nekaj naših »akcij«  predstavljamo spodaj, nekaj pa bolj podrobno tudi na naslednjih straneh tega poročila.

Simbolno zaščitili naše gospodarstvo in kmetijstvo

Naša prizadevanja v zadnjem letu bi lahko v glavnem strnili pod geslo »za zdravo Novo mesto«. Lanskega decembra je bil v občinskem svetu na našo pobudo sprejet sklep, s katerim smo izrazili nasprotovanje t. i. »tajnim sporazumom« TTIP, CETA, TISA, s katerimi želijo svetovne elite tudi na račun zdravja prebivalstva kovati dobičke multinacionalk. Veseli nas dejstvo, da je zavedanje o škodljivosti teh sporazumov prodrlo tudi v lokalno politiko.

Morda velja omeniti tudi to, da je bila to v tem mandatu edina točka dnevnega reda, ki so ga pripravili občinski svetniki sami (brez sodelovanja občinske uprave). Pod gradivo se je podpisalo več svetniških skupin z leve in desne strani, iz opozicije in iz koalicije. To je dokaz, da smo tudi politiki ljudje, ki znamo stopiti skupaj, kadar gre za vitalne interese.

Nova drevesna politika

Javnost je bila pred dobrim mesecem na nogah zaradi grobega poseka dreves na Glavnem trgu. Vendar to ni bil edini primer napačne odločitve na tem področju. Še več, gre za problematiko, ki tare tudi druge občine. Zelo počasi se krepi spoznanje, da drevesa niso pomembna »zgolj« čustveno ali estetsko. So del vitalne infrastrukture mesta (tako kot luči, ceste, kanalizacija). Za ljudi opravljajo številne pomembne funkcije – čistijo zrak, odvajajo meteorno vodo, hladijo mesto v času poletne vročine itd. Strokovnjaki so izračunali, da je vsako mestno drevo vredno 1000 evrov in da na leto mestu prihrani še dodatnih 150 evrov.

Solidarniki smo zato konec lanskega leta vložili svetniško pobudo, v kateri smo občini predlagali, da z ustreznimi ukrepi zaščiti premoženje, ki ga imamo v obliki dreves. Naredi naj se popis, kataster mestnih dreves, pripravi načrt njihovega vzdrževanja ter poskrbi za to, da bodo za mestna drevesa skrbeli tisti, ki so za to ustrezno usposobljeni. To, da nekdo kupi »motorko« zagotovo še ni kvalifikacija, ki bi mu dajala pravico, da obračunava z mestnim drevjem in uničuje skupno premoženje. Jasno je, da bi tako velika občina lahko imela zaposlenega arborista ali pa bi z njim sodelovali vsaj pogodbeno.

Veseli nas, da je vodstvo občine pobudo sprejelo: zagotovili so namreč, da so naši predlogi smiselni in da jih bo občina  skušala čim prej uresničiti. Na resne premike še čakamo – smo pa bili srečni ob novički, da so eno od dreves, ki jih je bilo potrebno odstraniti iz mestnega jedra, presadili ob novozgrajeni tlačilni poligon (»pumptrack«) na Loki. Odraz nove ozaveščenosti vodstva naše občine? Drevesa na Glavnem trgu torej niso padla zaman in pritisk javnosti pa tudi nas svetnikov bo očitno tokrat obrodil … drevesa!

Pospešiti je treba gradnjo kolesarskih stez in pešpoti

Decembra lani smo imeli v občinskem svetu burno razpravo, ki pa se je navsezadnje končala pozitivno. Solidarniki smo se pridružili številnim organizacijam, ki so od občine terjale izgradnjo peš in kolesarske povezave med Grmom in Žabjo (oz. Gotno) vasjo, skozi Revozov kompleks. Prizadevanje civilne družbe in dogovori med občino in tovarno je bilo produktivno, saj je tam že videti gradbene stroje. Upamo, da zamuda pri izvedbi (obljubljeno je bilo, da bo povezava končana že poleti) ne bo predolga.

Zakaj v Solidarnosti tako močno poudarjamo trajnostni promet? Bom začel z osebno izpovedjo. Vsako jutro se v službo odpravim s kolesom. Včasih sem – kadar pada dež ali sneg – sicer deležen čudnih pogledov in pripomb, da ne rečem celo posmeha. Vendar je z ustrezno opremo moč kolesariti kadar koli in to mnogo bolj udobno kot hoditi peš ali pa se peljati z avtom. Vendar se včasih vprašam, ali ne bi bilo za moje zdravje bolje, če bi storil tisto, kar v tem mestu dela velika večina ljudi, in se raje usedel v avto. Kot kolesar sem namreč veliko bolj kot voznik avtomobila izpostavljen zelo nevarnemu novomeškemu zraku.

Novo mesto je eno najbolj onesnaženih mest v Sloveniji. Vsaj kar zadeva kakovost zraka. In to čuti z vsakim vdihom vsakdo, ki po našem mestu hodi peš ali se vozi s kolesom. Merilne naprave večkrat na leto pokažejo vrednosti onesnaženosti, ki so visoko nad priporočenimi. Dolgotrajna izpostavljenost tovrstnemu onesnaženju lahko že povzroči trajni upad pljučnih funkcij in na sploh vpliva na verjetnost pojava kroničnih bolezni.

Poleg ogrevanja hiš je avtomobilski promet glavni vzrok onesnaževanja. In to je tudi razlog, da naša svetniška skupina ne neha »težiti« v občinskem svetu z opozarjanjem na dejstvo, da naša občina še vedno precej zaostaja za pametnimi in zdravimi mesti. V preteklih mandatih smo namreč bistveno premalo pozornosti namenjali kolesarskim stezam in peš povezavam. Še vedno se moramo boriti proti predsodku, da gre pri teh projektih za nek nepotreben nadstandard in da moramo »najprej vendar zgraditi ceste«.  V resnici pa gre za najbolj potrebno osnovno infrastrukturo, ki jo uporabljamo vsi in ki koristi vsem. Spodbujanje drugačnih oblik mobilnosti je življenjskega pomena za zdravo življenje. Občina je julija letos poročala, da ima »v delu« kar šestnajst projektov, povezanih z izboljšanjem vitalne trajnostne infrastrukture. Seveda vsi skupaj nestrpno čakamo, da se bodo centimetri na papirju kmalu uresničili v kilometrih na terenu, kajti zaenkrat je bera res borna.

Mandat novih parkirišč

Občina v tem mandatu deluje pragmatično. Rešuje določene vsakodnevne probleme, kar lahko tudi pohvalimo. Hkrati pa se zdi, da pri reševanju vsakodnevnih tegob pozabljamo na dolgoročnejše koristi mesta. In tukaj smo v občinskem svetu imeli nekaj žolčnih diskusij in tudi nasprotovanj.

Res je, da marsikdo, ki pride v mesto, ne najde parkirnega mesta. Občina je to rešila z novim (sicer bojda) začasnim parkiriščem v parku pri Kulturnem centru Janeza Trdine, ob tržnici, skupaj s Krko pa snujejo tudi parkirišče, ki bi »povozilo« Kosovo dolino. Po našem mnenju so te odločitve napačne. Parkirišče na zemljišču, kjer je nekoč stala občina (pri kulturnem centru) je potrebno spremeniti v pravi mestni park, Kosovo dolino pa pustiti nedotaknjeno. Sodobna mesta gredo v smer omejevanja prometa, kar počnejo tako, da parkirišča spreminjajo v zelene površine (in ne obratno), znatna sredstva pa namesto v spodbujanje avtomobilskega prometa vlagajo v spodbujanje uporabe javnega prevoza, souporabe avtomobilov, koles in pešpoti.

Živimo v dobi, ko se zdi, da se da vse kopirati, podvajati in multiplicirati. A to je zgolj iluzija novih tehnologij. Imamo zgolj eno življenje, en planet, eno vodo in en zrak. Ne zapravimo jih.

Šport za vse

V ospredju našega zanimanja je tudi šport. Zavzemamo se za tak način financiranja športa , ki bo omogočil kar najširšo uporabo športnih objektov, tudi za tiste, ki si ne morejo privoščiti članarin in najemnin. Živimo v dobi družbenega razslojevanja, vse večjih socialnih razlik med ljudmi. S skupnimi sredstvi, iz občinskega proračuna, gradimo športno infrastrukturo – toda to ni dovolj. Poskrbeti moramo, da jo bodo vsi prebivalci lahko tudi uporabljali.

Naš svetnik Mitja Sadek je glede športa podal tudi dve konkretni pobudi. Najprej glede tega, da se občina bolj celovito loti spodbujanja teka na smučeh. Na novembrski seji pa smo opozorili na pomanjkanje enega izmed ključnih objektov za razvijanje plavalne kulture: pokritega bazena za vodne športe.

Ekologija in solidarnost na prvem mestu

Prav gotovo velja omeniti tudi našo skepso glede predlogov novih investicij v »dolenjskem Teš-u«, kot nekateri imenujejo Cerod.  Prepričani smo, da nobeno dodatno investiranje ni upravičeno in da bi se morali usmeriti v bolj zeleno politiko. Se pravi, več ločenega zbiranja, usmerjanje v krožno gospodarstvo, več domačega kompostiranja.

Prav tako menimo, da moramo biti občina vseh, tudi tistih, ki jih radi označujemo kot »manjšine«, kot »drugačne« in velikokrat manjvredne. Zato je ena naših zadnjih pobud usmerjena tudi v zaščito ranljive skupine, to je v LGBT osebe. Želimo, da naša občina postane mavrična, pravična do vseh, z enakimi možnostmi za vse. Saj za pravičnost in enakopravnost navsezadnje gre, ali ne?

Uroš Lubej, občinski svetnik 

Facebooktwitter