Stališča Solidarnosti Novo mesto na 15. seji občinskega sveta

Datum objave: 26. maj, 2016

26. maja 2016 je potekala 15. seja občinskega sveta. Objavljamo stališča do gradiv in naše pobude.

Spremembe Statuta Mestne občine Novo meto: Pozabili na mlade

Občinski svet Mestne občine Novo mesto se po mnenju Solidarnosti Novo mesto premalo ambiciozno loteva reorganizacije svojega delovanja. »Nismo vključili rešitev, ki bi v delo občinskega sveta vključevala mlade in zainteresirano javnost iz nevladnih organizacij,« pravi Uroš Lubej, vodja svetniške skupine Solidarnost Novo mesto.
Res je v predlogu sprememb statuta upoštevanih nekaj naših predlogov o združevanju delovnih teles občinskega sveta, s čimer bomo pripomogli k bolj učinkovitemu delu občinskega sveta.

Prav tako so svetniki pritrdili našemu predlogu, da se v statut vpiše načelo proporcionalnosti, s katerimi bomo omejili samovoljo katere koli bodoče vladajoče koalicije pri kadrovanju v delovna telesa. Prav tako velja pozdraviti načelno naklonjenost občine vpeljavi participatornega proračuna, ne glede na to, da tega še ne bomo zapisali v statut.
Po drugi strani nismo zmogli napora, da naslovimo enega izmed ključnih problemov pri delovanju občinskega sveta. In sicer problem vključevanja mladih v procese odločanja na ravni lokalne samouprave. Podatki o tem so zelo zaskrbljujoči. Med nami ni prav nobenega svetnika ali svetnice, ki bi bil mlajši od 30 let. Tudi v delovnih telesih, kolikor vem, tega ni. Tudi sicer je položaj mladih v družbi izrazito zaskrbljujoč. Mladi živijo v negotovosti, preveč je dolgotrajno brezposelnih, kar 60 odstotkov zaposlenih pa dela v prekarnih razmerjih. Prav tako je bil zavrnjen naš predlog, da se v delovna telesa vključi predstavnike nevladnih organizacij. V luči včerajšnje odločitve je Solidarnost Novo mesto predlagala, da se obstoječi odbor za mladino sestane čim prej in naslovi problem politične participacije mladih v naši občini, župan pa naj čim prej imenuje svet, ki bo spremljal implementacijo pred kratkim sprejete strategije za mlade.

Združevanje zavodov KCJT, Agencije za šport v nov zavod za šport, kulturo, mladino in turizem

Občinski svet je včeraj v prvem branju potrdil ustanovitev novega javnega zavoda za šport, kulturo, mladino in turizem, h kateremu se bosta priključila tudi Kulturni center Janeza Trdine in Agencija za šport Novo mesto. »V Solidarnosti smo opozorili, da je potrebno do drugega branja nadaljevati s široko javno razpravo o problematiki športa, kulture, mladih in turizma ter zagotoviti, da bo v organih novega zavoda zaščitena stroka z vseh štirih področij in da bodo tam ustrezno zastopani tudi predstavniki zaposlenih. V tem primeru bo nov zavod dobil tudi našo podporo,« je povedal Uroš Lubej.
Nemir, ki se je v javnosti vzbudil ob združevanju v nov zavod, je popolnoma razumljiv, glede na to, koliko ljudi je vključenih v šport in kulturo. V Solidarnosti skušamo ohranjati pogled na tisto, kar je pri celotni problematiki bistveno. In to ni organizacijska oblika. Lahko bi imeli tudi štiri zavode, pa bi stvari delovale slabo, ali pa bi ukinili vse pa s tem ne rešili ničesar. Bolj od organizacijske oblike je poembna vizija občine, višina proračunov in od konkretnih ljudi, ki na teh področjih delujejo oziroma jih vodijo.
Pri odločitvi je potrebno upoštevati dejstvo, da področji mladine in turizma zaenkrat nimata organizacijske oblike in da je to lahko eden od razlogov za podporo novemu zavodu. Glede položaja mladine nas je nekoliko zmotilo, da se v gradivih na sektor za mladino označuje na najbolj prepričljiv način (v organigramu npr. s črtkanimi črtami, kot da ne mislimo resno).
Bojazni bi bile upravičene, če bi se izkazalo, da bo z ustanovitvijo novega zavoda prišlo do tega, da bodo ukinjeni obstoječi programi, da bo onemogočena možnost prijave na razpise, da bo občina obstoječim področjem namenjala manj denarja in tako naprej. Ampak samo združevanje po sebi še ne pomeni ne enega, ne drugega, ne tretjega. Do tega lahko pride, če bo izbran napačen direktor, če bo občina tem področjem namenjala manj denarja in če ne bo reševala ključnih obstoječih problemov oziroma napačnih modelov.
Na področju športa občanke in občane bolj od organizacijske oblike zanima, ali in kdaj bo občina in njeni zavodi vzpostavila dobre pogoje za to, da bo šport dostopen vsem občankam in občanom, ne glede na njihov socialni ali kakršen koli drug položaj. Dejstvo je, da tega sedaj ni oziroma da tega ni v dovolj dobri meri. Imamo premalo vadbenih površin in še te, ki jih imamo ne delimo na nek pameten in pravičen način. Dejstvo je, da novomeški klubski šport v dobršni meri rešuje podjetje Krka in da se občina predolgo zanaša na to podporo. Kaj če tega enkrat ne bo več oziroma zakaj ne bi te podpore uporabili za nadstandard, ne pa da Krka pokriva tisto, kar bi morala pokrivati Občina? Premisliti bi bilo potrebno celoten model financiranja športa v naši občini. Klube sedaj po eni strani financiramo, po drugi strani pa nam taisti denar vračajo v obliki najemnin za objekte. Se pravi, objekti naj bodo klubom dostopni brezplačno, glede na ocenjevanje ali kriterije, ki jih lahko naredi tudi Športna zveza Novo mesto, kot najvišji strokovni organ športa v novomeški občini.
Na področju kulture nas mora zanimati predvsem, ali imajo naši kulturniki možnost po dostopni ceni priti do prostorov za nastope. Je obstoječi model ustrezen ali ne? Tudi tu bi bila potrebna analiza, zato da ne bi prihajalo do tega, da naša društva za nastop izberejo cenejše lokacije v drugih občinah. Ampak tudi to mora biti odločitev vseh deležnikov, ki se samo zaradi spremembe ali ohranjanja organizacijske oblike ne bo spremenila.
Bistveno se nam zdi tudi naslednje. Stroki znotraj in zunaj zavoda je potrebno omogočiti mehanizme, s katerimi bodo lahko preprečevali morebitne napačne odločitve politike ali menedžmenta. Potrebno pa je poskrbeti, da bodo posamezna strokovna področja ustrezno zaščitena. Ta zaščita ne sme ostati zgolj na načelni ravni, ampak mora biti ustrezno zapisana v aktu o ustanovitvi. V primeru novega zavoda se glede na obstoječa zavoda nivo na eni strani zvišuje. Namreč strokovni sveti imajo možnost in pristojnost opredeljevati se do dela zavoda in do imenovanja in razrešitve direktorja. Se pravi, stroka ima možnost, da dvigne svoj glas, kadar koli bi bilo posamezno področje ogroženo. Po drugi strani pa je predlog pomanjkljiv, saj ne vključuje predstavnikov strokovnih delavcev, ki bodo delovali v samem novem zavodu. Zato smo predlagali, da se njihova sestava razširi tudi s predstavniki delavcev samega zavoda. Druga pomanjkljivost predloga akta je v tem, da sploh ne definira, kako se strokovni sveti imenujejo. To je potrebno definirati. Enako velja za svet zavoda. Zastopstvo delavcev v tem organu je premajhno. Sodobne raziskave ugotavljajo, da vključenost delavcev v procese odločanja pozitivno vpliva na poslovanje organizacij.
Dejstvo je tudi, da utemeljitev občine za združevanje ni dovolj celovita. Ovrednoteni so samo prihranki, niso pa ovrednoteni stroški. Že sama izdelava elaborata pri zunanjem izdelovalcu predstavlja določen strošek. Prav tako bodo v zavodu potrebne nove zaposlitve. Če bomo imeli vodje sektorjev, bodo le-ti verjetno prejemali položajni dodatek. Potrebno bo integrirati obstoječe spletne strani in celostno podobo. Nič od tega v elaboratu ni ovrednoteno. Seveda pa tovrstnih analiz ne smemo delati samo iz finančnih vidikov, ampak bi morali temeljito premisliti obstoječe modele na področju športa in kulture in jih nadgraditi in spremeniti. Trditev zaposlenih, da v gradivu obstoječe delo zavodov ni pravično ovrednoteno, drži. S tem pravzaprav ne vemo več, na katerih obstoječih dobrih temeljih bomo gradili novo zgodbo.
Za konec bi rekel še naslednje. Dejstvo je, da v naši občini marsikaj ni bilo v redu. Občino so hromile tudi korupcijske zgodbe. Ko je občinski svet pred petimi leti brezglavo in bogve zaradi čigavih interesov pognal v gradnjo dvorane Portoval, smo bili nekateri precej osamljeni, ko smo redki somišljeniki opozarjali na to, da bo ta zgodba propadla. Stran smo vrgli več kot milijon evrov davkoplačevalskega denarja, zato da danes tam še vedno raste krompir. Tudi tedaj bi bil potreben kritični glas javnosti, saj so posledice zgrešenega projekta na občinske finance in s tem neposredno na proračune za investicije v športu in kulturi bistveno večje, kot je to združevanje.
Poleg tega je občina desetletje in več delovala po neki inerciji, brez prave vizije, brez strategije in brez pravega vodenja. V to zanko so se nujno ujeli tudi njeni zavodi, ki so vendarle v največji meri odvisni od občine, od župana in od proračuna. Prisiljeni smo bili delovati v okviru svojih področij in jih braniti. Zato moramo ta pretres vzeti kot priložnost, da se skoncentriramo na bistvene teme. Nov zavod je lahko tudi nova priložnost za vse tiste, ki želijo nadgraditi obstoječe dobre programe, hkrati pa omogočiti tudi opuščanje slabih starih praks in vzpostavljanje novih.

Koncesija za TIC: Zaščititi enakopravnost konkurence ter odgovoriti na odprta vprašanja

Občinski svet je v prvem branju potrdil tudi predlog koncesije za izvajanje dejavnosti Turistično informacijskega centra (TIC). Skrbijo nas predvsem morebitni negativni vidiki koncesije, za katere pričakujemo, da se razjasnijo do drugega branja. Imamo naslednje pomisleke oziroma vprašanja.

  1. Iz gradiva je razvidno, da bo bodoči koncesionar hkrati tudi sam ponudnik turističnih produktov oziroma storitev. Kako bomo zagotovili, da v okviru opravljanja dejavnosti TIC ne bo prišlo do diskriminacije drugih ponudnikov turističnih produktov? Ali drugače, ali bo koncesionar finance in tržne kanale, ki mu jih bo na ta način omogočila občina, porabil za svojo lastno promocijo ali dejansko za promocijo Novega mesta v celoti? Odlok mora biti napisan tako, da bo zaščitil enakopravnost vseeh turističnih ponudnikov, pri čemer bi posebno skrb moral nameniti javnim programom (npr. promocija Dolenjskega muzeja).
  2. Merljivih ciljev v Odloku. Kako bomo merili uspešno izvajanja koncesije. Zdi se, kot da je edina skrb občine delovni čas. Predlagamo, da se preuči merila, ki jih je izdal OECD za področje turizma (dostopno na spletni strani organizacije OECD.
  3. Glede na nekatere pogoje me zanima, koliko je sploh možnih konkurentov za koncesijo? Zdi se, da je odlok pisan preveč na kožo enemu samemu ponudniku. Novomeški trg je resda zaenkrat zelo majhen, ampak popolnoma zapreti vrata morebitnim drugim ponudnikom ni v redu.
  4. V eni od prejšnjih točk smo govorili o novem zavodu, ki bo pokrival tudi dejavnost turizma. Zakaj dejavnosti TIC ne zaupati temu zavodu? Ali se ne bo nekaj kadrovskega potenciala z združitvijo zavodov vendarle sprostilo in bi ga lahko delno uporabili za potrebe TIC? Ali ne bi bil največji prihranek dosežen s tem, da angažiramo obstoječe resurse, ne pa da plačujemo zasebniku? Pričakujem, da se bo izračunala tudi ta možnost. Kolikor vem, praksa v tujini in v Ljubljani kažejo bolj v smer, da dejavnost TIC zaupamo javnemu zavodu kot zasebniku. Prednosti zavoda pred koncesionarjem bi bile v naslednjem (seveda pa ima tudi zasebnik svoje prednosti, ki pa so v gradivu omenjene):
  • Vsem obstoječim ponudnikom turističnih storitev zagotavlja enakopravno obravnavo in promocijo;
  • Lažje sledi strategiji razvoja, ker tudi vlaga in razvija produkte, ki so finančno zelo veliki, saj dela na dolgi rok in njegovo vodilo ni dobiček;
  • Lažje sodelovanje z ostalimi javnimi službami, ki imajo tudi vpliv na turizem (komunala, infrastruktura).

Novo parkirišče v parku pred Kulturnim centrom: Korak v napačno smer

Pred kratkim je prišlo do prodaje in rušitve objekta Novi trg 6 (nekdanja občina). Občinski svet je včeraj – zgolj ob nasprotovanju Solidarnosti – potrdil, da bo na tem območju nastalo peščeno parkirišče.

S temi odločitvami je občina naredila korak v napačno smer. Novo mesto nima mestnega parka. Novo mesto si je poleg tega kot prioriteto postavilo sonaravni trajnostni razvoj. Lokacija med KCJT in Novim trgom je idealna za uresničevanje teh potreb in tovrstnih politik. Kliče po tem, da bi tu nastal prostor zadrževanja ali druženja (npr. z ureditvijo parka in/ali igrišča, fitnes naprav ipd.) To bi bila tudi povezovalna točka med Marofom, Loko, Krko in mestnim jedrom.
V obrazložitvi se parkiranje na lokaciji Novi trg 6 utemeljuje s tem, da je na danem območju manko parkirnih površin. To dejstvo ne vzdrži, saj je v bližini ne polno zasedena garažna hiša. Prav tako so v bližini parkirišča ob športni dvorani Marof, parkirišča ob stavbi občinske uprave ter parkirišča ob šolah.
Pa tudi sicer je politika odpiranja novih parkirnih mest v nasprotju s politiko uporabe javnega prevoza, kolesarskega in peš prometa. To je politika prihodnosti, ki jo uveljavljajo številna uspešna mesta v Evropi. Novo mesto očitno z nekaterimi odločitvami vztraja v starih in za ljudi škodljivih vzorcih.

Pobuda za boljše (mikro)upravljanje s prostorom

Upravljanje s prostorom pri je šibka točka naše občinske uprave. Kot dokaz je dovolj sprehoditi se po mestu, ki je polno drobnih neurejenosti (npr. cvetlična korita, stanje pitnikov, zabojniki itd.)
Imamo dober, kvaliteten oddelek za prostor z mnogo zelo dobrimi strokovnjaki. Vendar očitno nimamo sistematizirane naloge upravljanja s prostorom. Očitno se urejanje drobnih težav prepušča pobudam, ki prihajajo od zunaj.
Predlagam, da se skrb za prostor uredi na sistemski način. Nekdo z afiniteto do prostora mora dobiti zadolžitev, da te stvari ureja.

Cvetlična korita na Novem trgu

Postavitev cvetličnih korit na območju Novega trga (pa tudi sicer na območju mesta) je zelo nelogična. Eno od korit tako delno blokira stopnišče na začetku drevoreda ob Novem trgu. Tudi druga korita so bolj ali manj navržena v prostor. Predlagam, da se nekdo iz občine ali komunale odpravi ne sprehod, popiše stanje in naredi smiseln načrt postavitve korit (in seveda njihove ozelenitve).

Spremljanje učinkovitosti dela občinskih uradnikov

Zanima me, ali in kako vodstvo občinske uprave spremlja učinkovitost dela svojih sodelavcev. Prejeli smo nekaj pritožb naših občanov, ki se še vedno pritožujejo nad slabo odzivnostjo in prepočasnim opravljanjem nalog.
Predlagam, da se preuči možnost, da se učinkovitost dela spremlja s kakšnimi kazalci (če se že, prosim za pojasnilo, kako se to meri) in da se te kazalce tudi javno objavi, kot nekakšno ogledalo dela občinskih javnih uslužbencev.

Kapnica pod Kapitljem

Kapnica pod Kapitljem je že nekaj časa nedelujoča. Predlagam, da se nekako obnovi njeno delovanje.

Zabojniki za smeti na Muzejski ulici (med stavbami na Glavnem trgu), pred Knjižnico Mirana Jarca in pred Galerijo Simulaker

Predlagam, da se na omenjenih lokacijah, ki se nahajajo na referenčnih točkah v mestnem jedru, čim prej postavijo vsaj minimalne vizualne prepreke (lesene panele, ki se jih je v ta namen že uporabilo v drugih primerih).

 

Kljukasti križi ob parkirni garaži

Predlagam, da se odstranijo kljukasti križi iz parkirne hiše ob stadionu.

Kovinska konstrukcije na Novem trgu

Kovinska konstrukcija okoli vodnjaka na Novem trgu očitno ne izpolnjuje svoje funkcije in prej kazi kot bogati poglede na Novem trgu. Predlagam, da se preuči možnost njene odstranitve ali pa takšna zasaditev, ki bo uresničila idejo arhitekta.

Pobuda glede politične participacije mladih

1. Župan naj čim prej ustanovi svet za spremljanje izvrševanja strategije za mlade.
2. Predsednik Odbora za mladino naj znotraj tega odbora odpre diskusijo o tem, kako na sistemski ravni omogočiti politično participacijo mladih v naši občini.
Ob sprejamanju statuta nismo zmogli napora, da naslovimo enega izmed ključnih problemov pri delovanju občinskega sveta. Namreč, nismo našli rešitve, kako nasloviti problem vključevanje mladih v procese odločanja na ravni lokalne samouprave. Podatki o tem so zelo zaskrbljujoči. Med nami ni prav nobenega svetnika ali svetnice, ki bi bil mlajši od 30 let. Tudi v delovnih telesih, kolikor vem, tega ni. Tudi sicer je položaj mladih v družbi izrazito zaskrbljujoč. Mladi živijo v negotovosti, preveč je dolgotrajno brezposelnih, kar 60 odstotkov zaposlenih pa dela v prekarnih razmerjih.
Skratka, tukaj smo zamudili priložnost, da nekaj ukrenemo. Spomniti se moramo na dejstvo, da se vključenost žensk v politiko ni spremenilo, vse dokler niso bili vpeljani sistemski ukrepi za njihovo participacijo. Če ne bomo ukrepali, bo vključenost mladih v politiko čedalje nižja, o tem se ne smemo slepiti. Dejansko gre tu za grožnjo demokraciji in političnemu sistemu kot takemu. Po drugi strani pa je seveda do naslednjega mandata, v katerem bodo spremembe uveljavljene, še dovolj časa.

Pitnik na Novem trgu

Pitnik na Novem trgu je postal je odlagališče za cigaretne ogorke, vode pa tam ni moč več piti. Djem pobudo skrbniku pitnika, da ga ponovno spravi v funkcijo.

 

Reklamni izveski v mestnem jedru

Stanje reklamnih in obvestilnih izveskov na Glavnem trgu oziroma v mestnem jedru na sploh je nezadovoljivo. Predlagam, da se preuči pravne možnosti, ki bi v luči obnove mestnega jedra in v luči spodbujanja turističnega razvoja, mestu dale priložnost, da se to področje uredi.

 

Odstranitev zapornice v parku pred KCJT

V parku pred KCJT – na vhodu v park s Seidlove ulice – je postavljena dolga zapornica, ki nima nobene prave funkcije, ovira pa predvsem kolesarje in pešce.

facebooktwitter