Da ne bomo zgradili le mrtve lupine

Datum objave: 22. april, 2016

Občinski svet sprejel Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov, Solidarnost pa je ob tem vložila predloge za oživitev mestnega jedra.

mestno-jedro

Komentar k fotografiji: Naslednje leto se bo končno začela obnova mestnega jedra. Vendar obnova tlakov in površin ne bo dovolj. Potrebno bo sprejeti niz ukrepov, ki bodo spodbudili priseljevanje stanovalcev (najemnikov in lastnikov) v mestno jedro, pomagali storitveni in obrtni dejavnosti ter omogočili kulturno življenje. Na sliki je pogled na Glavni trg, kot so si ga zamislili v ATELIERarhitekti, d. o. o., avtorji zmagovite rešitve na natečaju za prenovo odprtih javnih površin mestnega jedra Novega mesta. Prenova naj bi se začela jeseni 2017.

***

Naša občina velikokrat sprejema odloke, ki pa zaradi pomanjkanja ustreznih ukrepov, ostanejo bolj mrtva črka na papirju.

Predlagani ukrepi

1. V proračun se vpelje postavka za subvencioniranje prenove nepremične kulturne dediščine. 

2. Vpelje se davčne olajšave za lastnike objektov, razglašenih za kulturne spomenike. 

3. Subvencionira se najemnine v primeru stanovanjske rabe objektov, razglašenih za kulturne spomenike. 

4. Subvencionira se obrestna mera pri kreditih za obnovo objektov razglašenih za kulturne spomenike. 

5. Subvencionira se programe, ki bi potekali v objektih razglašenih za kulturne spomenike. 

6. Občina zavzame aktivno vlogo pri nakupih nepremičnin, še posebej, če so zaščitena kulturna dediščina.

7. Občina preuči možnost vpeljave služnosti na fasadah in strehah zasebnih objektov v mestnem jedru, v soglasju z lastniki stavb. Z inštrumentom bi občina prevzela skrb za urejanje fasad na Glavnem trgu.

8. Občinski inšpektorat nadzoruje in kaznuje nespoštovanje določil zakonodaje na področju kulturne dediščine. 

 

 

Na aprilski seji je občinski svet sprejel odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju naše občine. V razpravo so se aktivno vključili tudi v svetniški skupini Solidarnost Novo mesto in predlagali osem ukrepov za aktivnejšo politiko na področju kulturne dediščine.

Samo sprejemanje odlokov namreč še ne zagotavlja, da kulturna dediščina živi in da se ohranja. Dejstvo je, da v Novem mestu s kulturno dediščino nismo zadovoljivo ravnali. Veliko spomenikov je bilo zaradi tega uničenih ali degradiranih. Najbolj očitni primeri so ravno v starem mestnem jedru. Breg nam tako ne more več biti v celoti v ponos, na Glavnem trgu smo marsikje vstavili plastična okna in celo zazidali Mušičeve arkade, Narodni dom je v komaj znosnem stanju zgolj zaradi samoiniciativnosti tam delujočih umetnikov, sicer pa žalostno propada.

»Vsa ne-umnost ravnanja s kulturno dediščino je ponazorjena s paradoksom, da smo Narodni dom na eni strani razglasili za spomenik državnega pomena, na drugi strani pa kot občina že več desetletij ne vemo, kaj bomo z njim in žalostno propada. To, da je bil porisan s svastikami, je zgolj odraz izgube kompasa pri ravnanju z našo lastno kulturno identiteto,« je ob utemeljitvi predlogov Solidarnosti povedal Uroš Lubej.

»Samo sprejemanje odloka o razglasitvi spomenikov lokalnega pomena je skorajda nesmiselno. Imamo namreč veliko število prostorskih aktov, ki ne zadoščajo za pravno zaščito kulturne dediščine. Zakaj potrebujemo še občinski odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov? Zato da bomo imeli še eno mrtvo črko na papirju? Zato da bomo morebitne investitorje odvrnili od morebitnih nakupov v mestnem jedru? Da bomo v najslabšem primeru sami sebi v posmeh, potem ko bo propadel še kakšen od zaščitenih objektov?«, je dodal.

Kot menijo v Solidarnosti, bi edini smisel tovrstne zaščite moral biti v tem, da temu sprejemu sledijo konkretne odločitve, konkretni ukrepi, s katerimi bi iz bogate kulturne dediščine naredili priložnost za to mesto; ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo spomeniki ne le oživljeni in prenovljeni, ampak da bodo ob tem sproženi tudi drugi pozitivni učinki za naše mesto: novi investitorji in prebivalci, oživljeno mestno jedro, spodbuda turizmu in gospodarski dejavnosti, oživljena kulturna aktivnosti in tako dalje.

Mestna občina Novo mesto je v tem mandatu že uresničila nekatere korake v pravo smer. Že na 3. seji decembra 2015 je za 50 odstotkov znižala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v mestnem jedru. Na 17. seji (oktobra 2016) pa je občinski svet odobril 330.000 evrov za nakup nepremičnin na območju mestnega jedra. S temi nakupi bo občina uredila najemniška stanovanja in prostore za poslovno dejavnost v javnem interesu.

Velika sprememba se nam obeta naslednje leto, ko se bo končno začela prenova odprtih javnih površin mestnega jedra. Vendar v kolikor želimo resnično živeče staro mesto, potem fizična obnova tlakov in površin ne bo dovolj. Potrebno bo sprejeti niz ukrepov, ki bodo spodbudili priseljevanje stanovalcev (najemnikov in lastnikov) v mestno jedro, spodbudili storitveno in obrtno dejavnost ter kulturno življenje.

 

Facebooktwitter